Mladim danes primanjkuje življenjskih moči, primanjkuje jim perspektive – manjka jim smotra, ki je povezan s prihodnostjo, nimajo pravega odgovora na vprašanje “zakaj bi”? Razvrednotile so se vrednote, tiste trajne, zaradi katerih znamo razločiti kaj je lepo, kaj je dobro, kaj je pravično in kaj je resnično. Danes je najbolj pomembno tisto, kar je koristno in ugodno.
“Vrline bi morali poučevati od osnovne šole …” – Umberto Galimberti, akademik, publicist, predvsem pa širokosrčen vzgojitelj in pedagog, ki nas vabi, da poslušamo mlade in se pogovarjamo z njimi.
Nujno je v vzgoji zajemati vse razsežnosti, ki so otroku in vsakemu človeškemu bitju lastne. Racionalna razsežnost je le ena od njih. Čustvene kompetence so ravno tako potrebne, pomembne so tudi presežne vsebine …
Že Platon je učil, da samo izobraževanje ni mogoče, brez vzgojne, čustvene investicije. To je nujni pogoj, ki je danes popolnoma okrnjen.
Ozaveščanje nas budi h globljim spremembam – počasi, a vztrajno. Vsak od nas je pomemben, vsak vložen napor šteje – vprašanje smisla je ključno vprašanje današnje mladine – ne prezrimo ga.
URNIK DOGODKA za oba dneva:
DRUGI DAN
NAŠI PREDAVATELJI
NA KONGRESU O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
PETEK, 13. maj 2022
Petek, od 9.20 do 9.50 ure:
Prof. dr. Dan Podjed: Izobraževanje po meri Kovidskega človeka
Iz knjige Med štirimi stenami:
“Kar izvajamo med karanteno, je morda največji socialni eksperiment na področju šolstva. Nekatere dejavnosti, ki jih počnemo, se bodo verjetno izkazale za izjemno dobre, druge za katastrofalne.«
Petek, od 10.00 do 10.35 ure:
Pater dr. Karel Gržan: 95 tez za izhod iz slepe ulice VIZ
»Nobena inteligentnost ni več ali manj vredna. Človek je vreden kot (p)oseben, izviren, neponovljiv posameznik v ´koktajlu´ svojih osebnih talentov, v katerih mora biti prepoznan in spodbujen k njihovemu razvoju.«
Petek, od 11.00 do 11.30 ure:
Alenka Knez: Matematiko z rokami delam sam, zato več znam (prva triada OŠ)
»Slog življenja se je za vse nas zelo spremenil, zato se moramo prav pri otrocih, in še posebej pri matematiki, tega resno zavedati. Izginjajo števila – vse je stehtano, vse izmerjeno, nič več ne šivamo , mizarimo, popravljamo avtomobila, gradimo hiše…kjer smo v preteklosti pridno nabirali lastne izkušnje in nezavedno spoznavali števila, ki so simboli.«
Petek, od 11.45 do 12.15 ure:
Dušica Kunaver: Vrabčja šola in lepo vedenje v šolskih klopeh
»Mnogo prelepih ur sem doživela med učenci in dijaki ob pripovedovanju ljudskih pripovedi in ob prizorih iz pravil bontona. Žal mi je le to, da vsega tega znanja ni na obveznih učnih načrtih naših šol. Šolske reforme so druga za drugo zmetale iz šol vse, kar je lepega: lepopis, lepo vedenje, domače ljudske pripovedi, domačo pesem, domače ljudske modrosti, pa tudi antične modrosti, ki so dva tisoč let plemenitile Evropo.«
Petek, od 13.00 do 13.30 ure:
Janja Bogataj: Izzivi medsebojne povezanosti in soodvisnosti VIZ procesa in družbe kot take
»Za delo z mladimi zagotovo ni dovolj samo veselje do dela. Pomembna je predanost poklicu, raziskovalna usmerjenost, biti umetnik, biti inovator in pa predvsem mora biti prisotno veliko empatije.«
Petek, od 13.45 do 14.00 ure:
Martin Lipovšek, mag., doktorand filo.: Pomembnost poučevanja etičnega razmišljanja v današnjem času
»Kompleksnost sveta in zmožnosti človeštva iz leta v leto rastejo. Zato je danes, in bo v prihodnosti, še bolj pomembno, da vzgajamo generacije, ki bodo znale svoje moči uporabiti na etičen način, ki bo human do soljudi in narave.«
Petek, od 14.00 do 14.15 ure:
Ana Petrič, mag.: Medgeneracijsko sodelovanje
»Podala bom nekaj primerov dobrih praks in idej, kako medgeneracijsko sodelovanje izvajati, kljub časom, v katerih smo.«
Petek, od 14.30 do 15.00 ure:
Mag. Miran Možina: O polnem in praznem šolskem času
Govori o mladih in taborih: »Eden ključnih poudarkov je bil obujanje in razvijanje vrednot, ki so bile povezane s krepitvijo principa skupnosti in iskanje novega ravnovesja z vrednotami, ki so povezane s principom družbenosti in njenim individualizmom.«
Petek, od 15.10 do 15.40 ure:
Dr. Anica Mikuš Kos: Izzivi pri delu z begunskimi otroki
Begunski otroci nosijo tri nahrbtnike težav: v prvem je vse, kar doživijo v svoji deželi hudega, v drugem je breme poti in v tretjem so vse težave, ki nastanejo v deželi, kamor pridejo … Dr. Anica Mikuš Kos od upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij.
SOBOTA, 14. maj 2022
Sobota, od 9.30 do 10.00 ure:
Prof. dr. Marko Pavliha: Onkraj materialističnega prepričanja
»V vrtcih, osnovnih, srednjih in visokih šolah bi morali poučevati le takšni strokovnjaki, ki bi bili hkrati vzgojitelji in bi znali razmišljati z glavo, srcem in na stežaj odprtim duhom. Sijali bi s karizmatičnostjo in že najmlajšim otrokom pripovedovali zgodbe, ki bi dopuščale še kaj drugega poleg materialnega, katerega je mogoče zaznati in doumeti s petimi čutili.«
Sobota, od 10.15 do 10.45 ure:
mag. Marja Černelič, doktorandka soc.: Čustvena puščava – vir psihičnih težav pri otrocih in mladih
Predvsem pa ne pozabimo pomembnega sporočila našega Antona Martina Slomška: »Če hočeš druge ogreti, moraš sam goreti!«
Sobota: od 11.00 do 11.30 ure:
Marko Juhant: Kako otroka pripraviti na življenje
»Mislim, da je najpomembnejša stvar čas za vzgojo.«
Sobota, od 11.45 do 12.15 ure:
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Zakaj je mladostnik nagnjen k odvisnostim in tveganju – nevrološki vidik
»Socialna osamljenost je načelno nekaj slabega, zlasti za mlade možgane. Mlad človek potrebuje fizični svet, da vidi naravo, da otipa jabolko, da povonja rožo … Fizični kontakt s svetom je silno pomemben – veliko bolj v mladosti, kot pa kasneje.
Zelo odvisno je tudi od tega, kako človek sam vzame socialno izolacijo. Če pa le-ta traja dolgo, zlasti da je povezana s stresom, pa je to lahko zelo stresno in zlasti na možganski funkciji otroka lahko pusti posledice, ki jih bomo lahko videli še čez nekaj let in tudi v njegovi odrasli dobi.«
Sobota. od 13.00 do 13.30 ure
BRANKA BIZJAN: Možgani in ročne spretnosti
»Otrok, osnovnošolec in tudi odrasel človek je najbolj srečen, ko naredi svoj izdelek. Kot kažejo raziskave je pletenje joga za možgane. Zakaj pletenje, zato ker se plete z obema rokama, potrebno je biti zbran in ponavljati iste gibe in šteti. Vse to človeka umirja, uči ga vztrajnosti, natančnosti.«
Sobota. od 13.45 do 15.15 ure:
mag. Irena Kos: Gospodarstveniki in mladi – pogled z drugega zornega kota – okrogla miza
dr. JURE KNEZ, soustanovitelj DEWESOFT, d.o.o.,
NIVES POČKAR, direktorica Šolskega centra Ljubljana, predsednica Društva Ravnatelj,
MARIJANA KOLENKO, ravnateljica OŠ Lava, Celje,
dr. ALENKA BUDIHNA, ravnateljica Gimnazije Bežigrad,
ALEŠ JENČIČ, direktor INTEREXSPORT, d.o.o.,
mag. NINA KOLENC, prof. športne vzgoje,
TIM PREZELJ, mag., mladi raziskovalec,
PATRICIJA GLUK, študentka,
NIK JERŠIN, študent.
